Sredo smo začeli z  jutranjo telovadbo in dvigom zastave. Sledilo je kopanje v Dolenjskih Toplicah in predavanje o  medicini, topografskih znakih, na vaje z vedrovko, vozli ter prenos vode.

Po kosilu so se skupini zamenjali. Po končanem kopanju in predavanjih ter vajah so odšli na 1h pohod. Najprej so se vstavili pri stari Osnovni šoli, v kateri je zdaj dom za nekaj družin. Po govoru o šoli so se odpravili po makadamski poti naprej do preže. Tam so slišali veliko o Črmošnjicah  in drugih zanimivosti.  Potem so se vrnili nazaj v dom kjer so se preobuli, oprali roke in odšli k večerji. Po večerji se je vsak vod zbral na svojem mestu daleč od drugih vodov, da nebi drugi vodi slišali kaj bodo pripravili za večerno predstavo Gasilci imamo talent.  Ob 20h smo  se zbrali na igrišču in odšli v gasilni dom kjer se je vsak vod predstavil  svojo točko. Začel je 1. vod in tako vse do 6. voda.  Vse točke so bile zelo zanimive. Na koncu pa so mentorji in njihovi pomočniki tudi zapeli pesem, ob zvoku  harmonike so se zavrteli stari in mladi. Po predstavi smo odšli k domu kjer so ob himni spustili zastavo. Po spustu so odšli mladi gasilci spat.
In že je bil tu četrtek. Vse do zajtrka je bilo podobno kot prejšnji dan. Potem pa smo se razdelili v skupine po tri, kajti sledile so vaje za tekmovanje iz gasilske orientacije. Sicer smo izpustili iskanje kontrolnih točk in tek, kajti imeli smo vse kontrolne točke pri gasilskem domu.  Najprej so bile samo vaje potem pa je sledilo pravo tekmovanje. Imeli smo 20 ekip, deset v kategoriji pionirjev in deset v kategoriji pionirk.  Pri pionirkah so bile nepremagljive ekipe iz PGD Štrekljevec, pri pionirjih pa je bila najboljša ekipa iz PGD Semič, sledili sta ji ekipi iz PGD Črmošnjice in PGD Stranska vas.  Mentorji so vse ekipe pohvalili in jim razdelili nagrade (posladek). Vsekakor nam je bilo to dobra vaja za regijsko orientacijo, ki bo v začetku septembra.  Polni lepih vtisov smo žal morali zapustiti tabor, saj so naše sobe že zasedli starejši pionirji.
Da nam je bilo res lepo pričajo naši vtisi:
Najlepše mi je bilo, ko smo šli v Dolenjske Toplice ter tunkali mentorje. (Lucija Kambič)
Najlepše mi je bilo, ko smo delali vozle. (Anže)
Najlepše mi je bilo, ko smo se igrali igre. (Urška S.)
Najljubše mi je bilo, ko smo šli do Divjega potoka. (Blaž)
Najlepše mi je bilo v Dolenjskih Toplicah, kjer smo se s prijateljicami potapljale. (Ana Turk)
Najlepše mi je bilo v Dolenjskih Toplicah in na družabnih igrah. (Maša Kambič)
Najlepše mi je bilo, ko smo se obmetavali z balončki in na predstavi Gasilec ima talent. (Gregor Groblar)
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se kopali v Dolenjskih Toplicah in ko smo šli zvečer na pohod. (Barbara)
Na taboru mi je bilo všeč, da smo peli himno, plavali v Dolenjskih Toplicah in imeli zabavne večere. (Gašper)
Najlepše mi je bilo, ko smo imeli Gasilec ima talent. (Tjaša)
Najbolj so mi bile všeč vodne igre in špricanje z vodo. (Žiga)
Bilo mi je lepo. (Špela)
Najlepše mi je bilo v Dolenjskih Toplicah. (Urša)
Najlepše mi je bilo, ko sem se kopal. (Luka)
Najbolj sem se zabavala pri družabnih igrah, kopanju in orientaciji. (Vesna)
Smo se imeli lepo. (Matej, Miha in Martin)
Najbolj sem užival pri igrah prenos vode in na vozlih. (Filip).
in za konec še nekaj nepodpisanih:
Najlepše mi je bilo včeraj zvečer, ko smo plesali z mentorji.
Letos je bilo na gasilskem taboru zelo lepo. V spominu nam bo ostalo veliko stvari, ki smo jih preživeli te tri dni. Najljubša vaja so bili vozli. Vidimo se drugo leto.
Najlepše mi je bilo, ko smo se kopali, uživali smo, ko smo z balončki cilali mentorje, ko smo telovadili in ko smo imeli Gasilec ima talent.

Še nekaj slik, ostale si pa lahko ogledate na naslovih spodaj.

https://picasaweb.google.com/103459176346061260981/DrugiDanGasilskegaTabora

https://picasaweb.google.com/103459176346061260981/TretjiDanGasilskegaTabora2011