Stran 1 od 3

Statut Občine Semič ( uradno prečiščeno besedilo )

Uradni list Republike Slovenije, št. 57/2010

Datum sprejema: 01.07.2010

Datum objave: 16.07.2010

Datum začetka veljavnosti: 17.07.2010

Datum zadnje spremembe: 28.07.2010

Na podlagi 97. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Semič (Uradni list RS, št. 107/06, 112/06,

45/10) je Občinski svet Občine Semič na 26. redni seji dne 1. 7. 2010 potrdil uradno prečiščeno

besedilo Statuta Občine Semič, ki obsega:

- Statut Občine Semič (Uradni list RS, št. 107/06)

- Popravek Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 112/06)

- Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 45/10).

S T A T U T

Občine Semič (uradno prečiščeno besedilo)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Občina Semič (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na

območju naslednjih naselij: Blatnik pri Črmošnjicah, Brezje pri Rožnem Dolu, Brezje pri Vinjem Vrhu,

Brezova Reber, Brezovica pri Črmošnjicah, Brstovec, Cerovec pri Črešnjevcu, Črešnjevec pri Semiču,

Črmošnjice, Gaber pri Črmošnjicah, Gornje Laze, Gradnik, Hrib pri Cerovcu, Hrib pri Rožnem Dolu,

Kal, Komarna vas, Krupa, Krvavčji Vrh, Lipovec, Maline pri Štrekljevcu, Mašelj, Moverna vas,

Nestoplja vas, Omota, Oskoršnica, Osojnik, Planina, Podreber, Potoki, Praproče, Praprot, Preloge,

Pribišje, Pugled, Rožni Dol, Sela pri Vrčicah, Semič, Sodji Vrh, Sovinek, Sredgora, Srednja vas,

Starihov Vrh, Stranska vas pri Semiču, Štrekljevec, Trebnji Vrh, Vinji Vrh pri Semiču, Vrčice.

Sedež občine je v Semiču, Štefanov trg 9.

Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami

premoženja.

Občino predstavlja in zastopa župan.

Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.

Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

2. člen

Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so

nanjo prenesene z zakoni.

Občine lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna

sredstva.

3. člen

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.

Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake

volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v  drugih organih v skladu s tem

statutom.

Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in

ljudsko iniciativo.

Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki

imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju

občine.

4. člen Stran 2 od 3

Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje  s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi

skupnostmi in državo.

Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po

postopku, predpisanem v zakonu.

Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav  ter z mednarodnimi organizacijami

lokalnih skupnosti.

Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z

njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih

zadev.

Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja  lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega

zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.

5. člen

Praznik občine je 28. oktober, dan ustanovitve prve belokranjske čete.

Občina ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike z navedbo imena in sedeža občine. V sredini pečata je

grb občine.

Simbola občine sta grb in zastava, ki simbolizirata občino kot samoupravno lokalno skupnost. Oba

simbola in njuno uporabo ureja Odlok o grbu in zastavi Občine Semič.

Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska

priznanja in nagrade, v skladu z Odlokom o priznanjih Občine Semič.

II. NALOGE OBČINE

6. člen

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in

s tem statutom, zlasti pa:

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

- sprejema statut in druge predpise občine,

- sprejema proračun in zaključni račun občine,

- načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

- sprejema programe razvoja občine.

2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:

- ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

- spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

- sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

- pospešuje gospodarski razvoj,

- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim

subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih

subjektov.

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj

tako, da:

- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

- spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

- gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

- v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,

- sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske Stran 3 od 3

problematike občanov.

5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:

- zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,

- nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

- gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave.

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

- ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z

zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,

- v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru

finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

- sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,

- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja

njenih prebivalcev.

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine,

za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:

- spremlja stanje na tem področju,

- pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,

- sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,

- podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

- omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

- določa občinski program športa,

- zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,

- z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov

in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:

- izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

- spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja

varstvo okolja,

- sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

- z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

10. Upravlja, gradi in vzdržuje:

- lokalne javne ceste in druge javne poti,

- površine za pešce in kolesarje,

- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

- javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter

- zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.

11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v

skladu z merili in normativi:

- organizira reševalno pomoč v požarih,

- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje  in izvajanje požarne varnosti in varstva pred

naravnimi nesrečami,

- zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

- sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo

delo,

- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in Stran 4 od 3

drugimi nesrečami.

12. Ureja javni red v občini tako, da:

- sprejema ustrezne splošne akte,

- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

- ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,

- organizira občinsko redarstvo,

- izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,

- opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja

zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

- opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

7. člen

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

- ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v

primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,

- določanje namembnosti prostora,

- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

- zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

- mrliško ogledno službo in

- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

8. člen

Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter

opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe.  Pri varstvu, obdelovanju in

hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.

III. ORGANI OBČINE

1. Skupne določbe

9. člen

Organi občine so:

- občinski svet,

- župan in

- nadzorni odbor občine.

Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in

drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev  in referendumov ter varstvo

zakonitosti volilnih postopkov.

Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z

zakonom in tem statutom.

Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

10. člen

Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja

upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb

iz občinske pristojnosti.

Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja

inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.

Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave, ki jih

ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo  organizacijo in delovno

področje.

Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo Stran 5 od 3

odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.

11. člen

Delo organov občine je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim

objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega

obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga

za odločanje občinskih organov. Splošni akti občine se objavljajo v Uradnem listu RS in na spletni

strani občine, www.semic.si.

Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej

organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki

vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma

druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost,

določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje

organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

2. Občinski svet

12. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Občinski svet šteje štirinajst članov, od tega enega predstavnika v občini naseljene romske skupnosti.

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat  članov občinskega sveta se začne s potekom

mandata prejšnjih  članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah

izvoljenega občinskega sveta.

Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:

- mandatna doba  članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi

prejšnjega občinskega sveta ali odstopu večine članov občinskega sveta;

- mandatna doba  članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah,  če je bila občina

ustanovljena po opravljenih rednih volitvah;

- mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega

razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov  članov

občinskega sveta.

Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega

sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu

volitev.

13. člen

Volitve  članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne

pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu v eni volilni enoti, predstavnik v občini naseljene

romske skupnosti pa se voli po večinskem načelu.

O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.

14. člen

Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter

sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.

V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

- sprejema občinski proračun in zaključni račun,

- ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,

- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne

organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

- nadzoruje delo župana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,  Stran 6 od 3

- potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega

funkcionarja,

- imenuje  člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev

člana nadzornega odbora,

- imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,

- določi, kateri izmed  članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana,  če temu

predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je

razrešen,

- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,  če z zakonom, s statutom občine ali z

odlokom ni določeno drugače,

- odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,

- razpisuje referendum,

- s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine  članov občinskega sveta in plačila za

opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev

plače direktorjev javnih podjetij in  predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z

ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali

direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov,

- določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,

- ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

- imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov

občine, ustanovljenih na podlagi zakona,

- določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katere sestavni

del je tudi program varstva pred požari,

- določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,

- sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se

opravlja kot javna služba,

- lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi

podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,

- v okviru kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas v kabinetu župana,

- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

15. člen

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Funkcija  člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana,  članstvom v

nadzornemu odboru, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi

funkcijami, za katere tako določa zakon. Funkcija  člana občinskega sveta in podžupana tudi ni

združljiva s funkcijo načelnika upravne enote na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v

državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo  pooblastila v zvezi z

nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo  člana občinskega sveta in

funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja

funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

16. člen

Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.

Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega  člana občinskega

sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne

more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.

Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega

sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.  Stran 7 od 3

Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta,

seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva  za sklic seje, ki je

vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski

upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red

pa lahko dopolni še z novimi točkami.

Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo

člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za

vodenje in izvedbo seje.

17. člen

Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter

pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska

uprava.

18. člen

Občinski svet dela in odloča na sejah.

Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

Vsak  član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem  odloke in druge akte iz

njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v

zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge  članov občinskega sveta iz

prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku

občinskega sveta.

O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki

jih postavljajo člani sveta.

Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu,  članom občinskega sveta,

predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta

se obvesti javna občila.

Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor

občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja  članov

občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja

dela.

19. člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema

odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih  članov, razen  če zakon ali statut določa drugačno

večino.

Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako

določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja

občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino

opredeljenih glasov navzočih članov.

Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu

svetu najmanj enkrat letno.

20. člen

Občinski svet se lahko predčasno razpusti, če:

- ne izvršuje odločb ustavnega sodišča, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje

- v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme v skladu z zakonom

predloženega in pripravljenega proračuna, ki bi lahko začel veljati ob začetku leta

- če se v posameznem koledarskem letu po najmanj  trikratnem sklicu sploh ne sestane na sklepčni

seji.  Stran 8 od 3

O razpustitvi občinskega sveta odloča državni zbor na predlog vlade.

Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.

Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne

odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.

Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za

mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali  zakonski razlogi za prenehanje

mandata.

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz petega odstavka tega

člena.

Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu.

Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v

roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.

Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon.

3. Župan

21. člen

Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

Mandatna doba župana traja štiri leta.

Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega

sveta na podlagi poročila občinske volilne komisije o izidu glasovanja za župana odloči o morebitnih

pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb

ni bilo.

Kadar občinski svet pritožbi iz prejšnjega odstavka ugodi, do dokončne odločitve o izvolitvi župana

tekoče naloge iz pristojnosti župana opravlja najstarejši član občinskega sveta.

Če občinski svet pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature  za župana oziroma kandidata,

predstavnika kandidature oziroma predstavnika liste kandidatov za člane občinskega sveta ne ugodi,

lahko pritožnik vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej meritorno odloči v 30 dneh. O morebitni

pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.

Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:

- mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu

županu pred potekom mandatne dobe;

- mandatna doba župana, ki je izvoljen na predčasnih volitvah,  če je bila občina ustanovljena po

opravljenih rednih volitvah;

- mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi

zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.

Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji

odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

22. člen

Župan predstavlja in zastopa občino.

Poleg tega župan predvsem:

- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge

akte iz pristojnosti občinskega sveta,

- izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja

občinskega proračuna,

- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,

- odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja

občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,

- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

- predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje

organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,

- imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in organov Stran 9 od 3

skupne občinske uprave,

- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

- opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.

Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

23. člen

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih

ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

- imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

- sprejme načrt zaščite in reševanja,

- vodi zaščito, reševanje in pomoč,

- določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in

organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

- ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

- v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

- predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti

ter materialno dolžnost.

24. člen

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov,

pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora

predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

25. člen

Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga

občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za

zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri

ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta,  če meni, da je nezakonita  ali je v nasprotju s

statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na

prvi naslednji seji, pri  čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve

občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet

ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini,

župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

26. člen

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov občinskega

sveta imenuje in razrešuje župan.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za

katere ga župan pooblasti.

Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V  času nadomeščanja

opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana do

nastopa mandata novo izvoljenega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice

glasovati za odločitve občinskega sveta.

V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

27. člen

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča

župana  član občinskega sveta, ki ga določi župan,  če ga ne določi, pa najstarejši  član občinskega

sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

28. člen Stran 10 od 3

Župan lahko ustanovi  komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za

proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

29. člen

Župana se lahko predčasno razreši, če ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb

sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje.

Županu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno

komisijo. Županu preneha mandat tudi, ko občinski svet na podlagi predloga komisije za mandatna

vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi

seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha

mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija

nadomestne volitve.

Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.

Podžupanu preneha mandat podžupana,  če ga župan razreši in z  izvolitvijo novega župana,  če je

prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve

novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.

4. Nadzorni odbor

30. člen

Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih

organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov

sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim

premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

31. člen

Nadzorni odbor ima 3  člane.  Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov

najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo

strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane

nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in

imenovanja.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, direktor občinske

uprave, javni uslužbenci občinske uprave ter  člani poslovodstev javnih  zavodov, javnih podjetij in

občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom

občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora

se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev

opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

32. člen

Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je

na prvi seji navzočih večina članov.

Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja

nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

Nadzorni odbor dela  in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina  članov nadzornega

odbora, z večino glasov navzočih članov.

Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Semiču, Štefanov trg 9. Nadzorni odbor za seje

uporablja prostore občine.  Stran 11 od 3

Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pečat občine.

33. člen

Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog

finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu.

Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor:

- proračuna in zaključnega računa proračuna občine,

- finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih

podjetij in drugih).

Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu.

Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti

nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako

velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti

obrazložena.

Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca

meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.

Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine, organi

uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.

Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta,

ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne

za njegovo delo.

34. člen

Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.

Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij,

javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih

pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene

dokumentacije.

Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.

V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso

potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

35. člen

Nadzorni odbor izloči  člana nadzornega odbora  iz nadzora in odločanja na seji v primeru,  če so

podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:

- je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s  članom

nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali

če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je

zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,

- je  član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega

zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,

- če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

Izločitev  člana nadzornega odbora lahko zahteva  tudi nadzorovana oseba in sam  član nadzornega

odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti

okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov

vseh članov.

36. člen

Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v

nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku

nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o

nadzoru.

Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Stran 12 od 3

Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru,

skupaj s pripombami, ostalim  članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od

posredovanega osnutka poročila o nadzoru.

Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na

koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme

predlog poročila o nadzoru.

Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo

spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora  upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru

dopolniti. Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.

37. člen

Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v  roku osmih dni po

sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v  roku petnajst dni, od prejema predloga poročila o

nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora.

Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme

nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po

potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.

38. člen

Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, v

soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in

na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.

Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo

poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.

V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.

Nepravilno poslovanje je takrat,  če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi,

proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki

bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.

Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.

Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla

pri manjših stroških.

Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko  nadzorovana oseba dosegla večje

učinke.

Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.

Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za

gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma

predlogi nadzorni odbor praviloma  svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da

nakaže le poti za izboljšanje.

39. člen

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so

opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti

poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da  je nadzorovana oseba ali

odgovorna oseba storila prekršek  ali kaznivo dejanje, je dolžan  svoje ugotovitve posredovati

pristojnemu organu pregona.

40. člen

Nadzorovane osebe so dolžne  spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.

Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati

poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge

nadzornega odbora.

Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti Stran 13 od 3

občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o

sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega

prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi) ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami,

in sicer z:

- zadolževanjem občine nad 125.000,00 EUR

- načrtovanjem oziroma izvajanjem investicij nad 210.000,00 EUR

- pridobitvijo, odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja nad 125.000,00 EUR

- naložbo denarnih sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in deležev nad 40.000,00 EUR

- odpisi terjatev nad 2.100,00 EUR

- ustanovitvijo javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika občinskih proračunskih

sredstev.

Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o

pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost

poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.

41. člen

Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi

sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s

področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

42. člen

Delo nadzornega odbora je javno.

Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če

to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v

skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno

pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem

delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih

zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče

zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.

Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.

Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma

oseba, ki jo on pooblasti.

43. člen

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska

uprava.

Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in

odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje

pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela

nadzornega odbora.

Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali

zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne  posebne strokovne naloge nadzora

lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje

zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.

44. člen

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski

postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo

sredstev župan določi skrbnika.

45. člen

Predsednik in  člani nadzornega odbora  imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s

pravilnikom o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles Stran 14 od 3

občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov.

Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi,

ki jo sklene župan. Za  delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne

izvedence.

46. člen

Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih

članov.

5. Odbori in komisije občinskega sveta

47. člen

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Občinski svet lahko  ustanovi eno ali več komisij in odborov  kot svoja stalna ali občasna delovna

telesa.

Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega

sveta.

Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in

število članov ter opravi imenovanje.

48. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed

svojih članov.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

- občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih

imenuje občinski svet,

- občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,

- pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih

funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge

prejemke občinskih funkcionarjev,

- obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.

49. člen

Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

- odbor za gospodarstvo in lokalni razvoj, ki ima predsednika in pet članov

- odbor za družbene dejavnosti, ki ima predsednika in pet članov

- statutarna komisija, ki ima predsednika in štiri člane.

Delovno področje in število  članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s

poslovnikom občinskega sveta.

50. člen

Predsednike in člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico

članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja,

volitve in imenovanja.

Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine

ali z delom v občinski upravi.

51. člen

Komisije in odbori občinskega sveta v okviru  svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom

občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu

mnenja in predloge.

Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge

akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za

katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

52. člen

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali Stran 15 od 3

delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov

za  člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in

imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

6. Občinska uprava

53. člen

Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z

zagotavljanjem javnih službe iz občinske pristojnosti.

Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z

odlokom.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave določi župan.

54. člen

Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi

skupna občinska uprava.

Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen

predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

55. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih

koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne

pristojnosti.

O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji

župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno

pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

56. člen

Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po

pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske

uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih

dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če

ni z zakonom drugače določeno.

57. člen

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem

postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z

uredbo vlade.

58. člen

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena

za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo  in opravljen preizkus strokovne

usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko

na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno

izobrazbo.

59. člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper

odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne  pristojnosti na prvi stopnji izdaja

občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

60. člen

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor

občinske uprave, ki v tem primeru izločitve predstojnika o stvari tudi odloči,  če je predstojnik

pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.  Stran 16 od 3

O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi

odloči.

7. Drugi organi občine

61. člen

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi

zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski

svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

62. člen

Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne

zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.

Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

IV. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

63. člen

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in

ljudska iniciativa.

1. Zbor občanov

64. člen

Občani na zboru občanov:

- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo

pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše

samoupravne lokalne skupnosti,

- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za

spremembo njihovih območij,

- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij,

- imen naselij ter imen ulic,

- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

- imenujejo in razrešujejo člane (krajevnih, vaških in četrtnih) odborov,

- dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s

prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov,

odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z

zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali

župan.

Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost

posamezna zadeva spada, dolžni  obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati.  Če pristojni

občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče

upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in

utemeljiti.

65. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek. Zbor občanov skliče

župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.

Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini.

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo

zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora

vsebovati ime in priimek volivca, datum  rojstva in naslov  stalnega prebivališča ter njihove podpise.

Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev.

Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan

skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. Stran 17 od 3

66. člen

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora

občanov ter predlog dnevnega reda.

Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.

67. člen

Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga

imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru

sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora

občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora

občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z

zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na

krajevno običajen način objavi.

2. Referendum o splošnem aktu občine

68. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih,  ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih

sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi

se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali

člana občinskega sveta.

Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če

tako določa zakon ali statut občine.

69. člen

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v osmih dneh

po sprejemu splošnega akta občine. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine

je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem, za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis

referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do

odločitve na referendumu.

70. člen

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti

splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan

objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se

ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene

njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden

referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

71. člen

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih

posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo  za razpis referenduma. Zahteva mora

vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali politična stranka.

Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na

seznamu, ki vsebuje osebne podatke  podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega

prebivališča.

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in

pobudo predloži županu.  Stran 18 od 3

Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v

nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika

in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,

da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev

župana preizkusi upravno sodišče.

72. člen

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za

razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne

pravice.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim

podpisom zadostno število volivcev.

73. člen

Občinski svet razpiše referendum  v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali

občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za

razpis referenduma v skladu s  četrtim odstavkom prejšnjega  člena, razen  če v skladu z zakonom

zahteva ustavnosodno presojo take zahteve.

Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali

drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo

odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o

katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan razpisa in

dan glasovanja.

Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov

občine.

Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih

občilih.

74. člen

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

75. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi,  ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi

nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki

urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o

lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga

objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

3. Svetovalni referendum

76. člen

Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni

referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem

aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

4. Drugi referendumi

77. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa

zakon.  Stran 19 od 3

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta,  če z zakonom, ki

določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

5. Ljudska iniciativa

78. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge

odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno

uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis

referenduma o splošnem aktu občine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta,

mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v

treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v

enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

79. člen

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in

referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

80. člen

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako

določeno z zakonom.

Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

- neposredno v okviru občinske uprave,

- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

- z dajanjem koncesij,

- z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

81. člen

Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

- osnovnošolsko izobraževanje,

- predšolska vzgoja in varstvo otrok,

- osnovno zdravstvo in lekarna,

- pomoč družini na domu,

- knjižničarstvo.

Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje,

izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

82. člen

Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih

služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.

83. člen

Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:

- oskrbo s pitno vodo,

- odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

- zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,

- odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,

- urejanje in čiščenje javnih površin,

- urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,

- vzdrževanje občinskih javnih cest,

- in na drugih področjih, če tako določa zakon.

84. člen

Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje Stran 20 od 3

nalog iz njene pristojnosti ali  so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali

ekoloških funkcij občine.

85. člen

Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob

upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

86. člen

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb

ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo

javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.

87. člen

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za

območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga

sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način

sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

88. člen

Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

89. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in

pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na

predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter

letni program nabav in gradenj.

Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki

ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta,  če bi

takšno premoženje povzročilo večje stroške ali  če je pridobitev povezana  s pogoji, ki pomenijo

obveznost občine.

90. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z

zakonom.

Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih

sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.

91. člen

Prihodki in drugi prejemki  ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga

sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.

Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem

leta, za katerega se sprejema.

Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem  v skladu z zakonom je

odgovoren župan.

Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov

proračuna ali za zmanjšanje drugih  izdatkov v isti višini, pri  čemer povečani izdatki ne smejo biti v

breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

92. člen

Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in

naložb ter račun financiranja.

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.  Stran 21 od 3

Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov

proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.

93. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.

V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na

podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.

Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in

predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan

pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.

Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati

podatke in informacije, določene z zakonom.

94. člen

Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa skupaj z

odlokom o spremembi (rebalansu) proračuna.

Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje

sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega

ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.

V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi

elementi, ki jih določa zakon.

Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.

95. člen

Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine

začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene.

Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se

lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.

96. člen

Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati,  če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom

določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.

97. člen

Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali

odlokom o proračunu občine.

Če po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb zakona

ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.

Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča

ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma,  če se uporabnik ukine in njegovega dela ne

prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v

proračunsko rezervo.

Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju.

98. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna

in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.

O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh

po sprejemu.

99. člen

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji,

določenimi z zakonom.

100. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem

občine. O soglasju odloča župan.  Stran 22 od 3

O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,

odloča na predlog župana občinski svet.

101. člen

Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa

občinske uprave.

Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti

pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in

podzakonskimi predpisi.

102. člen

Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki

urejajo javno naročanje.

VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

103. člen

Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.

Občinski svet sprejema kot splošne  akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski

proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

104. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh

članov občinskega sveta.

Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

105. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih  članov, se uredi

organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti  članov občinskega

sveta.

106. člen

Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske

uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

107. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

108. člen

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati

petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

V Uradnem listu RS se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

2. Posamični akti občine

109. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz

prenesene državne pristojnosti.

110. člen

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča

na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh  iz prenesene državne pristojnosti,

odloča državni organ, ki ga določi zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno

sodišče.

VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI Stran 23 od 3

111. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s

katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.

112. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali

vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko

postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

113. člen

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi

državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi,  če osebe javnega in

zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem

postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora pisno

obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.

114. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient,  če bi lahko

bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z

ustavo in zakoni.

115. člen

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se

predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje

državnemu zboru.

IX. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA

116. člen

Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje

izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave.

Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti

ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad

primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb

za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje

obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

117. člen

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Semič (Uradni list RS, št. 24/03).

Občinski svet mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta uskladiti vsebino Odloka o organizaciji

in delovnem področju Občinske uprave Občine Semič (Uradni list RS, št. 55/99 in 100/03).

Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 45/10) vsebujejo naslednji

prehodno in končno določbo:

PREHODNA DOLOČBA

21. člen

Določba 6. člena in tretjega odstavka 9. člena teh Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Semič, se

začne uporabljati po prvih rednih volitvah po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta, razen v

delu drugega odstavka 6. člena, s katerim je črtano besedilo "in vodje notranje organizacijske enote v

upravni enoti", ki se začne uporabljati z uveljavitvijo teh sprememb in dopolnitev.

KONČNA DOLOČBA

22. člen

Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po  objavi v Uradnem listu Republike Stran 24 od 3

Slovenije.

Št. 007-02/2006-22

Semič, dne 2. julija 2010

Župan

Občine Semič

Ivan Bukovec l.r.