top
logo


Začetek Zanimivosti Svečnica 2016
Svečnica 2016 PDF natisni E-pošta
Prispeval Polde   
Torek, 02 Februar 2016 19:33

Božja beseda za torek, 2. februarja 2016

Jezusovo darovanje - Svečnica (2. februar)

Jezusovo darovanje - Svečnica, Gospodov praznik

»Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje.« (Lk 2,35)

Jezusovo darovanje - Svečnica - Pavle Novak - Šentjakob ob Savi
(2.2.2014 ob 10h, dolžina: 9:32)

alt

Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.

altPosnetek homilije

Vse homilije »
alt

Poljub Ljubezni

Beseda kar žari, da bi jo videli. V prvem berilo smo brali o Gospodu, ki napoveduje svoj prihod.

Sprašujem se, kolikokrat mi kličemo Boga in prosimo, da bi vstopil v naše življenje, v naše dneve, da bi prišel in se nam dal čutiti? Kolikokrat mu potiho ali na glas očitamo, da ga ni in da ga ne briga?

On torej prihaja, nenehno. Vendar drugače kot ga pričakujemo.

In naglo bo stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete, angel zaveze, ki po njem hrepenite. Glej, prihaja, govori Gospod nad vojskami. Toda kdo bo mogel prestati dan njegovega prihoda? Kdo bo ostal, ko se prikaže?

Gospod vstopa v sveti tempelj našega življenja, toda ali ga upamo sprejeti? Ker je On tisti, ki je postavljen v padec in vstajenje mnogih. On j etisti, ob komer se ne da ostati ravnodušen. Možno je le vstajenje ali pohujšanje.

Zakaj on je kakor livarjev ogenj, kakor lug pralcev. Sedel bo kakor topilec in čistilec srebra, in očistil bo Levijeve sinove. Kakor zlato in srebro jih prečisti, da bodo darovali Gospodu daritve, kakor je prav. 

Bog prihaja, včasih res bolj kakor ogenj in ne kot nekaj sladkega in mehkega. Včasih res kakor ta lug pralcev, da prečisti in pretopi naša srca, da v njih ne bi ostalo nič drugega kakor žlahtno "srebro in zlato".

Na nas je ali ga sprejmemo, ko pride, ali se mu upremo in tako tudi za nas postane znamenje, kateremu se bo nasprotovalo. 

Če smo iskreni, se mu večkrat upremo. A ta upor izhaja iz enega velikega strahu. Strahu pred "čiščenjem", ki vključuje smrt tistega, česar se krčevito oklepamo in kar nas duši, a kljub temu  tega nočemo izpustiti.

Mi dejansko večino časa živimo kot tisti, ki se bojijo smrti. Čeprav smo odrešeni, se velikokrat podvržemo strahu pred njo. Zato Sin stopi v človeštvo, stopi "pod postavo" s tem, da se ji popolnoma podredi, da bi odkupil tiste, torej nas, ki so bili v strahu pred smrtjo vse življenje podvrženi sužnosti.

On vstopa v svetišče. Tam je bil starček Simeon, ki je ta prihod zaznal. In prihajajočega sprejel ter postavil v središče. Zavedal se je Prisotnosti, zato je našel mir."Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru." 

Da se je vse to smelo zgoditi, pa je bila ključna njegova drža. Evangelist Luka poroča, da je Simeonpričakoval Izralovo tolažbo. Pomeni, da je bil nenehno odprt za prihod milosti in ker je znal pričakovati, je lahko tudi zaznal navdih, ki ga je privedel v tempelj ravno ob uri, ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili po predpisu postave. In vzel ga je v naročje. Sprejeti Boga v svoje naročje, pa pomeni pustiti, da te On vzame v svoje. Tam se rodi tista Simeonova hvalnica miru.

Izrekel pa je tudi prerokbo, ki je najverjetneje Mariji že takrat presunila srce. Temu ponižnemu materinskemu srcu je napovedal, kako bo tisočkrat prebodeno, da se razodenejo misli mnogih src.Gospod je dopustil, da je Njegova najčistejša dekla trpela, doživela sunke bolečine in prestajala preizkušnje. S tem se je razširilo njeno srce in smela je postati mati nas vseh. Pod križem. Tako odslej ne obstaja več bolečine, ki je Materino srce ne bi poznalo.

Dopuščeno je bilo trpljenje, da bi se razodele misli in doživljanja mnogih src. Da bi lahko bila sočutna z vsemi in da nihče od nas ne bi bil nikoli več sam. Niti v trpljenju.

Kajti tudi ona, kakor njen Sin, more pomagati skušanim, v čemer je bila namreč tudi sama skušana in je trpela. 

Na svečnico je postavljen praznik posvečenega življenja, tistih, ki so se popolnoma darovali Gospodu.
Src, ki so se podarila Ljubezni.
In sleherno srce, ki se daruje, v posvečenem življenju ali v zakonu, je prebodeno. To je poljub ljubezni. In samo tisto, kar gre skozi križ, smrt in vstajenje, je zares ljubezen.

Ker samo ljubezen to zmore in to preživi.

Anja Kastelic

altKomentar cerkvenih očetov

Sv. Beda postavi današnji praznik v časovni okvir: »Sedemdeset tednov po oznanilu angela Gabrijela Zahariju o Janezovem rojstvu in štirideset dni po svojem rojstvu, je Jezus prišel v svoj tempelj, da bi še drugič izpolnil Postavo. Prišel je namreč od svojega obrezovanja na oltar, kakor tudi mi po svojem krstu pristopimo k zakramentu njegovega telesa in njegove krvi.« Origen pa pravi: »Jožef in Marija sta živela v skromnih pogojih, vsekakor prerevna, da bi lahko darovala jagnje. Njun dar torej predstavlja uboštvo, preprostost in čistost Sv. Avguštin pravi, da je »Simeon izbranec, ki je lahko videl Jezusa po mesu. Na isti način ga vidi vsak od nas, ko ga doume z očmi vere.« Origen k temu dodaja: »Sedaj lahko Simeon po Gospodovih besedah umre v miru, saj je v Jezusu videl osvoboditelja spon padlega sveta.« Efrem Sirski pa o Simeonu pravi, da »v sebi pooseblja tako duhovništvo kot preroštvo in da daje Jezusu ključe duhovniške in preroške službe za odklepanje grehov, ki so v verige vklenili vse človeštvo.« »Simeon je v otroku Jezusu videl zveličanje, ker Jezus je zveličanje«, pa dodaja sv. Bazilij iz Cezareje. Ciril Aleksandrijski pa pravi: »Kristusova skrivnost je razkrita: On je luč za pogane ter slava za Izrael.« Anfilok iz Ikonija pa pravi: »Jezus je povod za padec Judov in za vstajenje poganov.« Origen pa to razloži: »Nasprotovalo se bo Jezusovim besedam in dejanjem, saj ne sledijo človeškim pričakovanjem. V Njem je vsaka stvar znamenje nasprotovanja.« Sv. Beda in sv. Ambrož pa predstavita Ano z besedami: »Ana predstavlja Cerkev in število njenih let je sveto.« Origen pa ob koncu evangeljskega odlomka pravi: »Prizor se zaključi s premikom iz jeruzaleskega templja v vas Nazaret v Galileji. Jezus je tudi kot otrok poln modrosti.« Ciril Aleksandrijskinadalje razpravlja: »To, da je rasel po človeški naravi, pa za nas ostane skrivnost.«  Sv. BedaČastitljivi pa bralcu razjasni dvom, ki se mu lahko na koncu odlomka pojavi: »Ob nadaljevanju branja evangelija in ugotovitvi namena, postane jasno, zakaj je Luka opustil beg v Egipt.«

Kdo so cerkveni očetje?

1. berilo

Malahija 3,1-4

#3Glejte, pošljem svojega angela, da pripravi pot pred menoj. In naglo bo stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete, angel zaveze, ki po njem hrepenite. Glej, prihaja, govori Gospod nad vojskami. Toda kdo bo mogel prestati dan njegovega prihoda? Kdo bo ostal, ko se prikaže? Zakaj on je kakor livarjev ogenj, kakor lug pralcev.Sedel bo kakor topilec in čistilec srebra, in očistil bo Levijeve sinove. Kakor zlato in srebro jih prečisti, da bodo darovali Gospodu daritve, kakor je prav. Tedaj bo daritev Judova in jeruzalemska Bogu všeč, kakor v starodavnih časih in kakor v nekdanjih letih.

Psalm

Odpev: »Gospod Bog je kralj veličastva.«

Knjiga psalmov 24,7.8 .9.10


Dvignite svoje glave, ve vrata, 
starodavne duri, dvignite se, 
da vstopi kralj veličastva! 
»Kdo je ta kralj veličastva?« 
»Gospod močni in mogočni; 
Gospod mogočni v boju.« 
Dvignite svoje glave, ve vrata, 
starodavne duri, dvignite se, 
da vstopi kralj veličastva! 
10 »Kdo je ta kralj veličastva?« 
»Gospod nad vojskami: on je kralj veličastva.«

2. berilo

Pismo Hebrejcem 2,14-18

14 Ker so torej otroci deležni krvi in mesa, se je prav tako tudi sam udeležil obojega, da bi s smrtjo zrušil tistega, ki je imel oblast nad smrtjo, to je hudiča, 15 in bi rešil nje, ki so bili v strahu pred smrtjo vse življenje, podvrženi sužnosti. 16 Saj se vendar ne zavzema za angele, ampak za Abrahamov zarod se zavzema. 17 Zato se je moral v vsem izenačiti z brati, da je postal usmiljen in zvest veliki duhovnik pred Bogom v spravo za grehe ljudstva. 18 V čemer je bil namreč sam skušan in je trpel, more skušanim pomagati.

Evangelij

Lk 2,32

Aleluja

Aleluja. Luč v razsvetljenje poganov in v slabo Izraela, tvojega ljudstva. Aleluja.

Lukov evangelij 2,22-40

Jezus v templju

22 Ko so se dopolnili dnevi njunega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, 23 kakor je pisano v Gospodovi postavi: »Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu«, 24 in da bi dali v daritev »dve grlici in dva golobčka«, kakor je rečeno v Gospodovi postavi. 25 In glej, bil je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ in je pričakoval Izraelove tolažbe in Sveti Duh je bil z njim. 26 Razodeto mu je bilo od Svetega Duha, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Maziljenca. 27 In po navdihnjenju je prišel v tempelj. Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili po običaju postave, 28 ga je tudi on vzel v naročje, zahvalil Boga in rekel:

Zdaj odpuščaš


29 »Zdaj odpuščaš, Gospod, po svoji besedi 
svojega služabnika v miru; 
30 zakaj moje oči so videle tvoje zveličanje, 
31 ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: 
32 luč v razsvetljenje poganov 
in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«

Simeonovo in Anino prerokovanje

33 Njegov oče in njegova mati sta se čudila temu, kar se je o njem govorilo. 34 In Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo – 35 pa tudi tvojo lastno dušo bo presunil meč – da se razodenejo misli iz mnogih src.« 36 In bila je neka prerokinja Ana, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu, že zelo v letih. Potem ko je z možem preživela sedem let od svojega devištva, 37 je bila vdova do štiriinosemdesetih let; ni zapuščala templja, ampak je s postom in molitvijo Bogu služila noč in dan. 38 In prav tisto uro je prišla tja in hvalila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so v Jeruzalemu pričakovali odrešenja.

Skrito življenje v Nazaretu

39 Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. 40 Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in božja milost je bila z njim.

ali

Lukov evangelij 2,22-32

Jezus v templju

22 Ko so se dopolnili dnevi njunega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, 23 kakor je pisano v Gospodovi postavi: »Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu«, 24 in da bi dali v daritev »dve grlici in dva golobčka«, kakor je rečeno v Gospodovi postavi. 25 In glej, bil je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ in je pričakoval Izraelove tolažbe in Sveti Duh je bil z njim. 26 Razodeto mu je bilo od Svetega Duha, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Maziljenca. 27 In po navdihnjenju je prišel v tempelj. Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili po običaju postave, 28 ga je tudi on vzel v naročje, zahvalil Boga in rekel:

Zdaj odpuščaš


29 »Zdaj odpuščaš, Gospod, po svoji besedi 
svojega služabnika v miru; 
30 zakaj moje oči so videle tvoje zveličanje, 
31 ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: 
32 luč v razsvetljenje poganov 
in slavo Izraela, tvojega ljudstva.« 

 

bottom
top

Prijava uporabnika



Prisotni na strani

Prisotni 17 gostov .

Točen čas

Statistika obiskov

Obiskov [+/-]
Danes:
Včeraj:
Predvčerajšnjim:
44
266
97

+169
Ta mesec:
Prejšnji mesec:
Pred tremi meseci:
1834
4341
5271

-930

Povprečno na dan
Ta mesec:
Prejšnji mesec:
Pred tremi meseci:
166.7
144.7
175.7
+22
-31

Skupaj
Od 12.11.2009 410 499

bottom

© 2009 Vse pravice pridržane